Opis
V Slovenskih goricah imamo bogato dediščino. Spremembe so se v življenju našega človeka vedno dogajale, prinašale so nekaj novega in izrinjale staro. Vendar staro ljudsko izročilo tudi v naši okolici še živi, veliko pa ga je že šlo v pozabo. Da bi se ga vsaj nekaj iz naših krajev ohranilo tudi v pisni obliki, sem v tej knjigi ob uvodnih razlagah Nika Kureta iz Prazničnega leta Slovencev poskušal opisati naše delovno in praznično leto, navade in običaje, ki so boga-tile in še bogatijo vsakdanje življenje naših ljudi v Srednjih Slovenskih goricah oz. pri Svetem Lovrencu v Slovenskih goricah, v občini Juršinci.
Pri Svetem Lovrencu v Slovenskih goricah, v občini Juršinci in sosednjih krajih so se kljub hitremu gospodarskemu razvoju in spremembi načina življenja še ohranile nekatere stare delovne navade in praznični običaji. Njihov izvor navad pa sega daleč v preteklost.
Naši daljni predniki so bili naravno ljudstvo, ki je bilo odvisno predvsem od narave. Naravnih pojavov si niso razlagali tako kot jih razlaga znanost v današnjem, civiliziranem svetu. Na osnovi svojih opazovanj in dognanj so verovali v naravne sile. Prepričani so bili, da jim lahko koristijo ali škodujejo. Ob tem so se razvile razne navade in običaji. S prihodom krščanstva so stara verovanja, navade in običaje počasi opuščali, a ne popolnoma. Njihovi dobri so se pomešali in prepojili z novimi krščanskimi običaji in praznovanji in se ohranili vse do današnjih dni.